Kitajska kaligrafija (iz grščine, kallos – lepota in graphein – pisanje) je sama po sebi umetnost. Tu ne gre zgolj za vsakdanje pisanje, temveč pismenke dobijo svojo obliko in so včasih povsem neprepoznavne od »tehnične« pismenke, kakršno bi našli v učbenikih. Bistvo kaligrafije je liniija – črta in učenje risanja kaligrafije traja več let. Črta je bistvo slike; v nekaterih primerih je ravna linija lahko celotna slika, ali pa linija strnjena v krog (npr. Enso). Črta je tisto, ki lahko določeno sliko naredi zanimivo, ali pa povsem dolgočasno. Dobra črta ne potrebuje ničesar drugega, kot papir, na keterga je narisana s čimer dopolni že popolni prazni prostor.
Kot piše Jana Rošker v svoji knjigi Zmajeva Hiša: Tehniko linije je mogoče pridobiti samo v procesu prerisovanja in posnemanja izkušenih mojstrov, s pisanjem oziroma risanjem kaligrafije in slikanjem zunanje narave. Cilj prerisovanja ni samo težnja po pridobitvi zunanje tehnike, ki bi bila ločena od globokega hrepenenja po izražanju oziroma posedovanju tega, kar je skrito v slikarjevi duši. Prerisovanje pomeni postopno prevzemanje mojstrove linije, ki po dolgotrajni predanosti preide v čopič poustvarjalca. S tem ko prerisana linija preide v poteze poustvarjalčeve roke, se vanj naseli tudi mojstrova duša. Tako je linija tisti most med vsemi vidnimi izrazi tradicije, ki v sklopu cikličnega časa brez jasnih ločnic preteklosti, sedanjosti in prihodnosti povezuje večno obličje negibnega Bistva z vsem, kar doživlja posameznik, ujet v spone svoje čisto posebne stvarnosti. Zato posnemanje že izraženega v kitajskem slikarstvu nima negativnega prizvoka. V njem ni pomanjkanja lastne izvirnosti ali ustvarjalnosti. Umetnik, ki ga posnemajo, pa tega ne dojame kot žalitev ali kot krajo individualnih idej. Nasprotno – šele s posnemanjem njegova slika doživi delček tiste nesmrtnosti, tistega odmeva večnosti, ki bi ga ne mogla zaslutiti v nobenem muzeju zaprašenega dostojanstva.«
Obstajajo štirje načini, kako dobiti mojo kaligrafijo; manjše zastonj delim na svojih vizitkah. Srednje in velike lahko kupite preko spletne trgovine oziroma jih lahko tudi naredim po naročilu. Vsake tolika časa pa kakšno tudi podarim.
Na mojih vizitkah se najde 11 glavnih motivov pismenk, ki so razložene spodaj:
DAO – Dao (včasih napisano kot Tao), je tista beseda, ki je temelj Daoizma (Taoizma). To je veja filozofije, ki ima zelo močen pečat v vsem tradicionalnem kitajskem razmišljanju in pogledu na svet. Najpogostejši prevod besede Dao je »Pot«. Vsak od nas ima svojo Pot in po učenjih Daoizma je edini način za mirno in uspešno življenje, da te poti sledimo, kot voda v reki sledi svojemu toku. Plavati proti toku je ultimativno nesmiselno. Nekaj časa se lahko trudimo in nato omagamo. Zato je veliko modrejše iti s tokom, kamorkoli nas le-ta pač vodi. Za vse, ki ne vedo nič o Taoizmu, pa bi si želeli vedeti kaj več, ponavadi predlagam v branje knjigo Tao Medvedka Puja.
HE – He pomeni, miren, nežen, dober, zadosten, harmoničen. He je ena izmed najpogosteje upodobljenih pismenk. Kitajci za večino stvari iščejo navdih v naravi in v tem smislu, jim je najbližje voda. Ohranja življenje vseh bitij in to povsem brez truda ter se lahko prilagodi vsaki situaciji. Ta inertna nežnost vode je morda del pomena besede He. Kot v zgornjem opisu besede Dao, je He sestavni del vsakega, ki plava s tokom. Iti proti toku pomeni zavržti svoj He.
HUA – Hua pomeni roža oziroma cvet. V tradicionalni kitajski medicini pa je Hua tudi tehnični izraz za zunanjo manifestacijo delovanja različnih notranjih funkcij v telesu, preko katerih lahko zdravilec oceni delovanje teh funkcij. Za primer lahko omenim, da je cvet funkcije Xin (glej spodaj) obraz (predvsem barva in sijaj); zdrav obraz je rahlo rožnat z vidnim sijajem. Če je koža presuha ali premastna, če na obrazu ni nobenega odseva, če je odtenek obrazne barve presvetel ali pretemen (seveda z ozirom na posameznikovo naravno barvo kože), itd., vse to lahko indicira določene težave pri tej funkciji znotraj telesa.
MENG – Meng pomeni sanje. V določenih šolah vzhodnega razmišljanja so sanje povsem legitimen del realnosti – samo druga stran istega kovanca. Zelo znana Daoistična zgodba govori o menihu, ki je sanjal, da je metulj, ki leta s cveta na cvet. Ko je bil utrujen, se je metulj skril po list in zaspal. Takrat se je menih zbudil in se povsem iskreno vprašal: ali je on res menih, ki je sanjal, da je metulj – ali obratno – ali je on v resnici metulj, ki sedaj sanja, da je menih. (Na tem mestu moram omeniti, da obstajajo različni tipi sanj, nekatere (kot kažeju tudi določene raziskave) so zgolj »praznjenje nepotrbnih misli v možganih« dočim druge imajo lahko globje pomene. V kliniki se ukvarjam s sanjami predvsem ko pride bodisi do ponavljajočih se vzorcev v sanjah ali pa, ko so sanje tako intenzivne, da vplivajo na kvaliteto spanja.)
MU – Beseda Mu in par različnih pomenov. Eden je miren, podobno kot He zgoraj. Drugi pa lahko označujejo determiniranost, spoštljivost, slovesnost ali cenjenost. V vsakem primeru gre za spoštovanja vredne vrednoste, ki jih je vredno vključiti v naša življenja.
QI – Čeprav se Qi najpogosteje prevaja kot »življenjska energija«, Qi pomeni tudi zrak, dih, plin, vonj. V vsakem primeru ni nekaj, kar bi lahko prijeli v roko ali pa opisali s takšno natančnostjo kot npr. bel 100g A4 list papirja. Pismenka Qi je sestavljena iz dveh delov. Spodnji levi del se je razvil iz slike za klasje (riž) zgornji del pa predstavlja valovanje – torej veter ali pa hlape vode, saj je riž pred uživanjem potrebno skuhati. S tem je v isti pismenki združena hrana, voda, toplota in zrak – torej bistvene stvari za naše življenje. Tisti, ki ste že izkusili akupunkturo ste mogoče lahko čutili, kaj se zgodi, ko se Qi v telesu aktivira. Čeprav akupunktura po kitajski filozofiji deluje na Qi, nas v zahodni moderni znanosti zanima predvsem, kaj je posledica tega – torej ali lahko akupunktura odpravi določeno težavo; in rezultati so zelo pozitivni. Več o modernih raziskavah in kitajski medicini si lahko preberete na sledečih straneh: https://www.evidencebasedacupuncture.org/
SHAN – Shan pomeni dobrota. Vse bistvene religije in filozofije so imele dobroto zelo blizu svojega bistva. Biti dober je na primer tako krščanski ideal, kot tudi budistični ideal. Seveda v obeh primerih govorimo predvsem o nesebični dobroti, ko potrebe drugega postavimo pred lastne potrebe. Pa še kot zanimivost – če želimo, da je dobro delo še posebej sveto, potem ga ne smemo obešati na zvon ampak raje to zgodbo zadržimo zase.
SHEN – V angleščini se pogosto prevaja kot »spirit« oziroma po naše »duša.« Natančneje pa Shen predstavlja vse tiste aspekte človeka, ki niso ekskluzivno fizični (kljub temu, da ima fizično komponento, saj mora »duša« nekako biti »zasidrana« v človeku). Na splošno Shen predstavlja pozornost, prisotnost, zavest, urejenost misli in umirjenost misli. Jasneje kot smo sposobni razmišljati, boljše so naše odločitve in posledično naša življenjska pot. Vrhunski Shen meji na genialnost oziroma virtuoznost, popolno pomanjkanje Shena pa se kaže kot izguba zavesti (koma).
WU – Wu pomeni praznino, oziroma natančneje – pomeni odsotnost vsega. Na zahodu pomislimo na praznino kot na črn (ali bel) prostor, vendar Wu ne dopušča niti tega. Wu je čista praznina, iz katere ima potencial zrasti karkoli. Pismenka Wu se je razvila iz simbola za šamana. Šamani, velikokrat oblečeni v perje (kot ptiči), so imeli nadnaravne sposobnosti letanja v »višje dimenzije« (torej v vesolje oziroma v praznino) od koder so ljudem na zemlji prinesli nove ideje in usmeritve za življenje.
WU WEI – Wu je razložen zgoraj, Wei pa pomeni »akcija« oziroma »dejanje«. Obe skupaj bi morda lahko prevedli kot »dejanje, brez da bi karkoli storili.« Z drugimi besedami, nič se ne zgodi in vse je narejeno. Za Kitajce je Wu Wei največji izraz mojstrstva. Ko lahko ena sama kaligrafska črta pove več kot celoten strop v Sikstinski kapeli. Menim, da spretnost Wu Wei najlažje najdemo pri ljudeh, ki delajo z rokami. Kot keramičar, ki z eno potezo nalepi lepilo na ploščico in jo položi povsem naravnost – če pa poizkusimo sami pa niti približno ni tako preprosto. Ali pa kot lončar, ki vrže glino na kolovrat in v par kratkih trenutkih ustvari lonec – če pa poizkusimo sami, pa gline ne uspemo niti centrirati na kolovratu, kaj šele, da bi iz nje kaj naredili. To je Wu Wei. Na zunaj ne zgleda nič posebnega, ampak je pa vse narejeno; in kako težko je res to doseči pa se velikokrat naučimo šele, ko sami poizkusimo.
XIN – Xin pomeni srce in pismenka predstavlja točno to. Črta je žila (verjetno aorta), tri pikice ob njej pa predstavljajo 3 utripe. Pismenka tako predstavlja nekaj fizičnega kot tudi utrip in premikanje. Za kitajce je srce tudi prostor, kjer živi naš um. Na Zahodu se poistovetimo z možgani, Kitajci bi pa takoj pokazali na srce. Srce je tisto, kjer po kitajsko prebivajo naša čustva in naša zavest. Tako da Xin v kitajski medicini nima zgolj fizične funkcije, temveč je odgovoren za cel kup potencialnih psihofizičnih težav, ki lahko tarejo posameznika. Na eni strani lahko Xin bolezen privede do popolnega zavračanja drugih ljudi, ko t vprimeru hudega avtizma ali depresije, kjer se ne da vzpostaviti niti očesenga stika, na drugi strani pa lahko privede do raznoraznih maničnih motenj (torej kot Yin in Yang, dva ekstrema iste črte). Kje zdravje? Kot pravijo kitajci, je vedno na sredini – v ravnovesju.